Magija nadzora uma
Čas v katerem se nahajamo, je kaotičen, negotov. Nahajamo se v krizi, kar pomeni pravi čas za spremembe tako na osebni ravni, kot v družbi. Moj občutek je, da je nekaj hudičevo narobe. Čas bo pokazal kaj je to. Podobno se zdi, kot so v starem Egiptu v času ko bi moral faraon pustiti Izraelce iz suženjstva in se je temu uprl, pa je Bog na njega in ljudstvo poslal kobilice, ki so uničile pridelek, tudi nas pestijo različne »kobilice«. Omenjam samo nekatere kot so vse večja revščina, negotovost, corona, vlada, parlament, koalicija in opozicija skupaj in še kaj bi se našlo. Najhuje v temu je, da so nam uspeli v zadnjih 30 letih, predvsem pa v zadnjih dveh letih programirati um, da bi vse to sprejeli kot novo normalnost. Počasi in temeljito so nam vladni govorci, strokovnjaki vseh vrst od medicine, virologije, ekonomije vcepili svojo edino resničnost, nas temeljito prestrašili od tega, da bomo ekonomsko propadli, da se nam bo zgodil Bergam. Ljudstvo v strahu nima dovolj močnega imunskega sistema ne od corone in ne od vladajoče strukture. Dokler je v strahu, lahko naredijo karkoli. Naj omenim, da je bilo obveščanje enostransko, saj stroke, ki ni izbrana od main stream linije vladanja, niso nič vprašali, pa tudi v medijih niso dobili prostora. Na začetku so vztrajno vsak dan ponavljali, da je naša rešitev cepivo. Ko je prišlo cepivo, so ponavljali, da bodo necepljeni krivi za več smrti covidnih bolnikov. Sedaj se že zavedajo, da bo narava naredila svoje, ne glede na to ali bo nekdo cepljen ali ne, virus izgublja svojo moč in bo izzvenel. Stroka se že zaveda, da bodo samo necepljeni za razliko od cepljenih razvili imunski odziv, ki bo v naslednjih letih zdravo jedro družbe.
Ko poslušam še vedno enake razlage uradne »stroke«, ne glede na to, da se je situacija korenito spremenila, se mi zdi to podobno, kot reklama za proizvod, ki je bil posnet za potrebe določenega dogodka na določen datum. Po tistem datumu pa še vedno objavljajo reklamo, kot da se datum ni spremenil.
Da bi lažje razumeli kako in na kakšen način nam to delajo, sem spodaj prilepil poglavje Magija nadzora uma iz moje knjige Magija povezuje znanost in religijo. Drzno trdim, da je vsak postopek, ki ga naredimo z nekim namenom magijski. Od namena pa je odvisno ali je koristen ali pa črnomagijski. Slednji je pri nas v polnem teku. Vsaj še nekaj mesecev mu ni videti konca. Potem pa bo vse odvisno od nas.
Dodatek Iz poglavja v knjigi Magija: Most med znanostjo in religijo
V okviru knjige o magiji ne moremo mimo te, ki nam je še najbližje in najbolj razumljiva, to je magija nadzora uma in programiranja uma tako v dobro kot slabo. Mehanizem, kako to naredimo, je enak, samo namera je različna. To lahko koristno uporabljamo za zdravljenje, ki mu s skupno besedo rečemo vibracijska medicina, ali pa povzročamo vplive, ki nam koristijo, če želimo ljudi omejevati. Ta magija v resnici še najbolj vpliva na naše življenje. Naš um določa, v kaj bomo verjeli, kaj je za nas resnica, kaj bomo gledali in brali, kakšne izbire bomo naredili in posledično kakšne dogodke priklicali v svoje življenje. Zakaj bi se sploh ukvarjali z magijo nadzora uma? Smisel tega pisanja vidim v tem, da ljudje razumejo, kako to deluje, kakšen mehanizem je za tem in kakšna sredstva uporabljajo tisti, ki želijo nadzorovati naš um. Ljudje smo večinoma odprti za spremembe, pripravljeni za učenje, saj je to v naši naravi. Vznemirja nas tako kot otroka vse, kar je novo, neznano in nam obljublja boljše življenje. Kadar se učimo, programiramo um in se razvijamo na naraven način, ni s tem nič narobe, saj se vsak uči v skladu s svojo stopnjo zavesti. Vse informacije, ki so za nas v stanju, v katerem smo, zaustavi naš »požarni zid«, ki nas zavaruje podobno, kot ta zid zavaruje računalnik pred vplivi, ki nas lahko morebitno ogrožajo. V skladu z naravo ima »požarni zid« nalogo, da posameznik v svojo podzavest ne prejme več informacij, kot jih zmore predelati v danem trenutku. Problem nastane, ko nam želi posameznik ali skupina od zunaj, bodisi s sugestijami ali pa, kar je še bolj grozno, s pomočjo sodobne tehnologije vsiliti nekaj, kar ni naravno, in nekaj, za kar nismo pripravljeni in v kar nismo privolili. Modrost pravi: »Najbolj nevaren je tisti virus, ki ga sprejmemo kot napačno idejo in jo potem razvijamo naprej.« Ideja je tako kot virus neuničljiva. Če se vprašamo, kdo je tisti, ki nam želi od zunaj vsiliti drugačno razmišljanje ali druga stališča, lahko vidimo, da je to vedno nekdo, ki mu to koristi ali pa ima neke druge, na primer ideološke motive. Velikokrat pa tudi z namenom znanstvenih raziskav področja, kot je nadzor uma. Največkrat v vojaške namene. Če na to gledamo z vidika teorije zarote, je to lahko poskus prepričati nas, da bi kupovali določene izdelke, pripraviti nas na to, da smo poslušni in vzorni člani družbe, ali pa, kot se je to vedno dogajalo v preteklosti, nas prepričati, da smo boljši od drugih, da nas neka država ali skupina v lastni državi ogroža in jo je treba obsoditi ali celo vojaško napasti. V resnici teorija zarote ne obstaja, ampak je to vedno zarota. Ta je vedno v skladu z ekonomskimi zakonitostmi. Na delu je primitivni kapitalizem, ki deluje po darvinističnih načelih. Ta pravi, da je vse prepuščeno prostemu trgu in si vsak lahko vzame toliko, kot je močan. Živali se hitro dogovorijo, katera si lahko vzame kaj, pri ljudeh so pa v igri še druge možnosti. Nekdo si lahko zaradi političnih vplivov zagotovi absolutni primat na trgu.
Temu lahko rečemo tudi pranje možganov ali v vojaškem besednjaku psihološka vojna. Brez izjeme se je to zgodilo pred vsako vojno do zdaj. Velike sile, ki zaradi polarnosti vzdržujejo ravnovesje na svetu, pa so ves čas v stanju psihološke vojne, lahko bi rekli, da je njihova »hladna vojna« še kako vroča.
Če se vrnemo v čas pred le nekaj tisoč leti, je to bilo takrat, ko so Rimljani obtožili kristjane, da so grožnja za rimsko cesarstvo, in svojim ljudem oprali možgane, da so kristjane začeli preganjati. Ravno tako so Rimljani prepričali svoje ljudi, da so ljudstva zunaj njihovih meja divjaki brez kulture in prave vere ter da jih je treba pokoriti. Pozneje je Vatikan prepričal kristjane, da so muslimani grožnja za krščanstvo in jih je treba napasti, pa smo imeli križarske vojne. Ko so v petnajstem stoletju začele evropske države osvajati in kolonizirati svet, so morale dobiti podporo doma. V osvajanja so šli pod pretvezo, da so avtohtona ljudstva divjaki brez kulture in da jim je treba vsiliti katoliško vero, ki da je edina prava, tudi z nasiljem, zasužnjevanjem in ubijanjem tistih, ki v to niso privolili. Takrat je bil Vatikan prepričan, da je pokristjanjevanje boj s hudičem in da je vsak krst zmaga nad njim. To so samo večji primeri poskusov vplivanja medijev, politike, marketinga na naš um. V večini se držijo načela majhnih korakov, ki jih ne opazimo in se jih ne zavedamo. Kot že omenjeno večkratno spreminjanje cen za nekaj centov, na kar se ne odzovemo, čeprav se na koncu leta to še kako pozna.
Poglejmo si še nekaj primerov množičnega pranja možganov – magije nadzora uma iz novejše zgodovine. Lahko začnemo s francosko revolucijo, v kateri so zamenjali oblast in ustanovili republiko. Brez pranja možganov to ne bi bilo mogoče. Tisti, ki so nadzorovali um Francozov, so dobro vedeli, kaj počno in kakšen je magijski postopek, da dobijo njihovo podporo. V oktobrski revoluciji v takratni Rusiji so prepričali ljudi, da so elite krive za njihov položaj in da jih je treba razlastiti, ubiti, izgnati, da bi bili srečni. Ljudje so živeli bedno, bili so lačni, elita jih je zatirala in so hitro nasedli tistim, ki so spremenili njihovo razmišljanje. V resnici pa tudi potem niso bili veliko na boljšem. Temu rečemo, da so šli iz dežja pod kap.
Pozneje imamo tipičen primer nacistične Nemčije. Tu je šlo že za naprednejšo tehnologijo magije spreminjanja uma. V ozadju so bila ezoterična združenja, ki so dobro poznala tehnologijo magije spreminjanja zavesti. Hitler in njegovi so bili člani magijskih združenj, v katerih so strokovno načrtovali vplivanje na narod. Imeli so celo posebna mesta, kroge, kot so jim rekli, na katerih so bili povezani z višjimi ravnmi. To je pod vodstvom Marije Oršić potekalo v združenju Vril. Ko so vedno znova ponavljali »mantro«, da so večvreden narod, najboljši, da jih Judi, za katere so rekli, da so biološka napaka, in neke druge skupine ljudi ogrožajo in da jim morajo ti povrniti po prvi svetovni vojni odvzeta nemška ozemlja, so ljudje začeli verjeti v to. Za podporo so dobili hitro gospodarsko rast in skupaj z vso propagando so ljudi pripravili do tega, da so bili pripravljeni iti v vojno. To je primer popolnega nadzora uma večjega dela prebivalstva. Ko v nekaj verjameš, je to tvoja resnica. Noben argument proti ni sprejemljiv. Ko pa so se ljudje, ki so bili dobesedno programirani in pod vplivom magije uma, začeli zavedati, je bilo prepozno.
Po drugi svetovni vojni so se te manipulacije nadaljevale s hladno vojno. Vzhodni blok je bil prepričan, da jih kapitalizem ogroža, zahodni blok pa, da je komunizem najhujša nevarnost za človeštvo. Eni in drugi so oprali možgane svojim ljudem in izvajali magijo spreminjanja uma. Do neposrednih spopadov med Vzhodom in Zahodom ni prišlo, so pa se med seboj bojevali na tujih bojiščih Koreje, Vietnama, Afganistana in še veliko manjših, od Azije do Afrike, delno v zakulisju tudi na področju nekdanje Jugoslavije, saj so tuje sile izkoristile svojo propagando in prispevale velik del k razpadu države in vojni, ki je sledila. Vse to se nadaljuje, seveda so zdaj cilji drugačni, v ozadju je predvsem ekonomski interes pod pretvezo nacionalne varnosti. Elite, ki upravljajo svet po korporativnih načelih, zanima samo dobiček. Žrtve so nepomembne.
Če se vrnemo v čas pred tremi desetletji, imamo pred seboj razpad Jugoslavije. Prepričan sem, da so na prepričanja in verjetje ljudi na našem področju, da mora država razpasti in se republike ločiti, vplivale večje sile, ki so imele teritorialno, geostrateško in še kakšno korist. Uporabili so ideje velike Srbije, ki jo je vodila Srbska akademija znanosti pod vodstvom pisatelja Dobriše Ćosića, hrvaške ideje o razdelitvi Bosne pod vodstvom Tuđmana in ideje Bosne kot čiste muslimanske države pa še veliko albanske ideje. Več kot dovolj ploden teren za magijo nadzora uma. Preden se je začel razpad Jugoslavije, so bili vsi udeleženci že umsko naravnani na to, da gremo narazen in da to naredimo tudi z vojaškimi spopadi, če drugače ne bo šlo. Vse drugo je bil samo udejanjanje vsega, kar so pripravili režiserji. Na koncu te tragedije so bili vsi prepričani, da so bili ravno oni prizadeti. Po osamosvojitvi so nas v Sloveniji poskušali prepričati, da je bilo vse v preteklosti slabo, da smo nekaj več in podobno. Zaradi tega so imeli pripravljen teren, da so odpisali več kot dvajset tisoč ljudi iz registra državljanov. Tako so lahko odvzeli del pokojnine tistim, ki so si jo zaslužili na področju nekdanjih republik. Na srečo jim je pri vsem spodletelo. Imam izkušnjo s tem, saj so mi vzeli del pokojnine, ki sem jo zaslužil, ko sem 11 let služboval kot član podmornice v vojski nekdanje države. To so opravičili s tem, da je bila ta vojska sovražna Sloveniji. V resnici je šlo za ideološki problem takratne vladajoče strukture. Gnala jih je maščevalnost.
V zadnjem času imamo kar nekaj podobnih primerov vpliva na um ljudi. Morda omenimo rusko okupacijo Krima, kjer so Rusom najprej oprali možgane, da so sprejeli to idejo – Krim kot nekaj, kar jim pripada. Američani to počno ves čas v skladu z manjšimi ali večjimi cilji, ki so v ekonomski ali politični agendi ZDA. Ko smo bili na pripravah na olimpijske igre v San Diegu, smo stanovali v bogati četrti. Prebivalci te četrti imajo ob mehiški meji podjetja s poceni delovno silo iz Mehike. Pogovarjal sem se z enim izmed njih, ki je bil prepričan, da so Mehičani manjvreden narod in da jih ogrožajo demokrati, ker jim želijo vzeti pošteno prigaran denar za to, da bi dali zdravstveno varstvo revnim, ki so po njegovem mnenju lenuhi in si tega ne zaslužijo. Skrbi me, ker se podobna miselnost poraja tudi pri elitah pri nas, ki jih politika podpira. Spomnim se vrhunskega ameriškega atleta, ki je treniral z nami in je pustil športno kariero ter se prijavil med tjulnje, elitno vojaško skupino, da bi šel v Afganistan ubijat Afganistance, ker po njegovem mnenju ogrožajo svet in predvsem ZDA. Boril naj bi se za velike cilje. Če to ni magija nadzora uma, ne vem, kaj je.
Podobnih primerov nadzora uma s ciljem, da bi vlade pripravile svoje prebivalce k temu, da podprejo njihove cilje, bi lahko naštevali v nedogled. Tudi pri nas v novi državi. Program je odvisen od vladajoče strukture. Zaradi nadzora nad porabo denarja nam poskušajo programirati um, da naj bi poslovali samo s karticami, ne s stvarnim denarjem. Prijatelj mi je rekel, da še beraču ne bo mogel dati nekaj evrov, če ne bo več stvarnega denarja. Če ne bi bili dovolj ozaveščeni, bi lahko tisti, ki bi to želeli, dosegli svoje cilje – nekaj, kar bi težko popravili – in hitro bi šlo kaj narobe. Ko nekaj izgubiš, sploh če gre za dosežene pravice in svobodo, humanost, ti tega nihče več ne vrne. Črn scenarij se lahko kaj hitro zgodi, ne glede na to, da večina misli, da imamo demokracijo, visoko raven kulture in da smo tehnološko razviti. Demokracija omogoča, da struktura na oblasti, ki ima večino v vladi, sprejme kakršne koli zakone želi. V tem času smo priča, da lahko večina v parlamentu počne dobesedno, kar koli hoče, saj jih zaradi »demokracije« do naslednjih volitev nihče ne more zaustaviti. Videti je, kot da so pijani od oblasti in ljudstvo dobesedno terorizirajo. Ker pa smo jih mi izvolili, jim dali pooblastila, da nas zastopajo, jih do naslednjih volitev ne moremo zaustaviti. Mislim, da Kreslin poje: »Od višine se zvrti …« Kot sem že napisal, ni daleč nazaj, ko so 25.000 ljudem, ki so imeli dovoljenje za bivanje v Sloveniji, ne pa slovenskega državljanstva, odvzeli državljanske pravice. Na srečo je to ustavno sodišče popravilo, pozneje tudi evropsko, še danes pa niso vsi uveljavili odškodnine. Takšen scenarij se lahko hitro ponovi. Tokrat bi odvzeli pravice drugače verujočim, istospolno usmerjenim ali pa političnim nasprotnikom. Odvzem državljanskih pravic 25.000 ljudem je bila za njih dobra vaja, ki na srečo ni uspela, so si pa pridobili izkušnje in bodo znova poskušali, če jim dovolimo. Katera koli politična možnost, ki ima večino v parlamentu in državnem svetu, lahko zganja tihi teror nad ljudstvom, saj jim nihče nič ne more.
V medijih vsakodnevno gledamo in beremo o poskusih elit, ki želijo spreminjati svet. To naredijo tako, da vplivajo na um ljudi in jim v obliki reform, rebalansa in podobno predajo iluzijo, da so spremembe potrebne. Čeprav je to jasno vidno, je še vseeno premalo, da bi ljudje ozavestili, kje so nevarnosti, in se zbudili. Morda nekaj poskusov spreminjanja uma ljudi po že uveljavljenem vzorcu magije vpliva na razmišljanje in prepričanja ljudi. Če tega ne morejo doseči skozi glavne medije, pa ustanovijo svoje, v katerih iz dneva v dan ponavljajo neko laž. Ni pomembno, ali to počno tisti, ki v družbi ne pomenijo veliko in so obrobni igralci, na daljši rok vseeno naredijo spremembo. Če laž ponavljaš tako dolgo, da ta postane resnica, si dosegel cilj. Rešitev ali zavarovanje pred takšnimi vplivi je v tem, da se zavedamo, da je težave treba vedno reševati na višji ravni zavesti od tiste, na kateri so nastali, kt je rekel Albert Ajnštajn. Sistem ali država, ki jo tvorimo mi, brez našega ozaveščanja in prepričanj ne bo naredila premika naprej. V tem sistemu prepričanj smo lahko ozaveščeni in na visoki ravni ali pa omejeni s svojimi prepričanji in stališči. Neznanje, nezavedanje in nedejavnost omogočajo posameznikom ali državi, da nas vodijo po svoje. Elito, ki predstavlja osnovno upravljavsko strukturo, smo izvolili mi. Mi smo izvolili vlado, ki nas vodi. Paradoks je v tem, da včasih nismo zadovoljni s tistimi, ki smo jih izvolili, a jih vseeno volimo vedno znova. Tako smo priča, da so nekateri v vrhu politike že tri desetletja. Ne razumem, kaj nam ni jasno. V tem času so naredili velike napake, bili udeleženci in ustvarjalci propada velikih podjetij, osumljeni korupcije in še in še. Zdi se mi noro, da te ljudi ponovno volimo, največkrat na podlagi politične pripadnosti. Government, angleška beseda za vlado, izvira iz latinske besede gubernare in pomeni upravljati, voditi, ravnati, vladati, ter besede mens, ki pomeni um, razumevanje, razum. Vlada torej že po definiciji pomeni nadzor uma. Vlade kreirajo določene ideologije, v katere ljudje verjamejo.
Zakaj je um tako podložen vsakršnim manipulacijam? Poln prepričanj je že, ko pride na ta svet, saj jih prinesemo iz prejšnjih življenj, pozneje v otroštvu pa prevzamemo nova. Večina teh prepričanj izvira iz dogem. Um verjame, čeprav niti sam ne ve, zakaj in od kod. Do njega ne pride nobena informacija, ki bi lahko razbila ta kalup. Podobno kot zaščita pri elektronski pošti, kjer imamo antivirusni program in požarni zid, ki ne dovolita vstopiti pošti, ki ni primerna in bi nas morebitno lahko ogrožala, ima tako zaščito tudi um. Vse družbene strukture, vključno z izobraževalno, politično, zabavno, glasbeno, športno, lahko med drugim služijo tudi za nadzor uma človeka z namero, da ta postane obvladljiv in primeren član družbe, dober potrošnik in da nikoli ne spozna odgovorov na ključna življenjska vprašanja. Ko najde odgovore, namreč ni več poslušen, primeren in obvladljiv član družbe.
Družba je formirana kot mentalni konstrukt, kolektivno mentalno prepričanje, kolektivno ustvarjen um, zaznavanje, ki je temu primerno. Družbe in naroda ne bi bilo, če ne bi verjeli vanju. Družba ne obstaja v resničnosti, ampak kot fenomen v umu. Država in družba sta kolektivno prepričanje, tako kot religija. Bistvo je v neznanju, verjetju. Nimamo pojma, od kod nam ideje, zato potrebujemo druge, da nam to povedo, starše, politike, župnike, ekonomiste, zdravnike, pravnike, guruje in podobne. Mi naj bi jim samo verjeli. Da bi lahko še naprej sanjali, nikoli ne smemo podvomiti o avtoriteti. Cel proces nadzora uma je dobro zamaskiran z nesebičnimi idejami, idejami enakosti, varnosti, pravičnosti in drugimi bajkami.
Odkar so se ljudje začeli združevati v skupine, ki so ustvarjale družbo, se je vedno našla skupina izbrancev, ki je vladala. Že takrat so vedeli, da lahko vladajo le, če ljudje verjamejo v nekaj, kar je zanje resnica. Najlažje to naredijo tako, da laž povedo vsem in jo ti ponavljajo tako dolgo, da postane resnica. Proces je končan, ko zavedeni to laž kot resnico prenašajo naprej. Tudi če se je vse začelo z zaroto, ta sčasoma postane nepomembna. Učitelji to laž prenašajo učencem, starši otrokom. Vsi so prepričani, da je to resnica in resničnost. Če nekdo odraste v skupnosti, v kateri vsi, ki jih pozna, ponavljajo laž, kot da je sveta resnica, zakaj bi sploh podvomil o tem. Pa naj bo še tako nora. To je največja in najpreprostejša moč nadzora uma. Da je to neresnica, lahko vidijo samo tisti, ki prihajajo od zunaj in v tem niso sodelovali ali pa jim je uspelo pobegniti, še preden so jih programirali. Lahko vidijo skupino, ki ponavlja laž, in ji to povedo, ta pa jim ne verjame. Zanjo to ni laž. Podobno kot v pravljici o cesarjevih novih oblačilih. V tem, da vsi sprejmejo, da je to normalno, je ogromna moč manipulacije. Če vso skupino prepričate, da je nekaj v redu, čeprav je popolnoma noro, je majhna verjetnost, da bo to nekdo demantiral.
Marjan Ogorevc, bioterapevt