Volilna tekma

Včasih se mi zamisli za temo prispevka na tem mestu dobesedno prerivajo v glavi, katero izbrati pa velikokrat odloči trenutna aktualnost. Tudi tokrat je bilo tako, dobesedno sem se odzval na tekmo, ki so jo po odstopu predsednika vlade in razpadu parlamenta in uradni objavi volilne tekme, začeli politiki za svoje volivce. Ti pa odločajo o tem, ali bo posameznik še lahko naslednja štiri leta »vedril« v parlamenu ali v vladi. Dokler se ta politična tekma ni začela, so si bili vsi med sabo dobri, vljudni v komunikaciji in pripravljeni za sodelovanje. To kar se je sedaj zgodilo me spominja na tekmovanje v živalskem svetu (upam da mi živali ne zamerijo). Seveda v živalskem svetu največkrat tekmujejo samci med sabo za samico. Sposodil si bom primer pri konjih. Več žrebcev (politične stranke) se lahko skupaj pase (politično prizorišče) in so popolnoma nenapadalni, saj se zavedajo, da morajo preživeti. Tisti trenutek, ko pride zraven kobila (nove volitve in status ter dobra plača), se začno pretepati in dokazovati, kdo je od njih boljši in močnejši. Razlika je v tem, da živali to počno nagonsko, s ciljem da se ohrani vrsta, da se na naslednjo generacijo prenesejo samo najboljši geni, politiki pa preračunljivo, s figo v žepu in velikokrat tako, da sebe dvigujejo na račun »pljuvanja« po svojih kolegih. Sam imam pomisleke o tem, ali se v politiki dalj časa zadržijo samo najboljši »geni« ali pa so ljudje tako neumni, pa vedno znova vodijo tiste, ki so že večkrat aktivno zavozili podjetja, banke, državo ali pa so samo »držali vrečo«.

Na svojem zadnjem predavanju v Cankarjevem domu sem povedal, da se mi mnogi politiki zdijo, kot da niso odrasli. Dal sem primer igric »partizanov« in »nemcev, takrat za one druge še nismo vedeli«, ki smo se jih tako radi igrali v otroštvu. Pozneje smo to prerasli in se z začetkom zavedanja sebe kot moškega ali ženske igrali zdravnike in paciente. Te igrice so nam bile v nepopisno veselje. Večina nas je sedaj odraslih in se igramo igrice za odrasle, nekateri politiki pa so vsaj tako je videti po tem kako se obnašajo, »zaostali v razvoju« in bi se še vedno radi igrali igrice v katerih nastopajo »nemci« in »partizani«. Res pa je, da v času moje mladosti nihče ni želel igrati »nemcev«, sedaj pa si velika večina politikov ne želi igrati vloge »partizanov«, ki so zamenjali predznak.

Nikakor si ne bi drznil soditi o tem, ali je je to prav ali narobe in se ne morem upreti, da bi na tem mestu povedal, kako vidim dogodke na političnem prizorišču kot bioterapevt, ki se mu mestoma nehote razkrivajo »podobe« na ravneh osnovnim čutom ponavadi nedostopne. Nenazadnje politiki vlečejo poteze, ki vplivajo na tisoče življenj in nenazadnje nenehno kot narod naletimo na nekoga ali nekaj kar nam pokaže našo majhnost, pasivnost, nepripravljenost aktivnega sodelovanja pa tudi mladost države in nezrelost demokracije. Kadar ljudje niso dorasli za demokracijo, potem lahko demokracija pomeni demonsko kreacijo, ki zaradi negativne selekcije, kadar daje prednost političnim strankam, na površje pripelje tudi nesposobne, takšne ki gledajo kaj bi naredili zase in za svoj klan. Ljudje, ki so na nizki ravni zavesti vedno najprej poskrbijo za sebe in za svoje. Tisti na višji ravni zavesti pa gledajo da vse kar naredijo, mora biti dobro za njih, za družino, za državo in človeštvo. Lahko si samo predstavljamo, da kadar na oblast pridejo prvi, najprej poskrbijo za svoje, za svojo vas ali mesto. Kadar taki zasedejo vodilna mesta lahko naredijo veliko škode, ki jo je potem težko odpraviti. Če imamo srečo v štirih letih ne naredijo nič. Spomnil sem se reka, da je bolje nič ne delati kot pa delati nič.

Nenehno se srečujem s tem, da metafizična perspektiva dogajanja na politični sceni odstopa od družbenega pogleda, ki temelji na ravnanju pričakovanega, na uveljavljenih vedenjskih vzorcih, ki jih vodi etični in moralni dogovor. Žal včasih tudi tako, da če je »naš« ima prav ne glede na to kakšno neumnost pove, če pa je »njihov« pa se moti. Prav ali narobe nam je v pomoč, da lahko delujemo v materialnem svetu, ki je en pol manifestacije Višje zavesti. Zato zlahka pademo v ocenjevanje, obsojanje in si mislimo, da imamo absolutno prav. Širši, metafizični ali celostni pogled pa nam lahko odpre povsem drugo perspektivo. Da pa so enostranska, zemeljska merila tudi sporna, nenazadnje dokazuje njihovo spreminjanje skozi družbeno-zgodovinsko stvarnost; merila niso odvisna le od kulture, v kateri smo odrasli, naših in interesov skupine, ki jo predstavljamo in zastopamo na svoji profesionalni poti, od politične oziroma ideološke pripadnosti, pač pa na naša lastna odzivanja vpliva stanje naše ozaveščenosti in tudi od evolucijsko dosežene ravni zavesti. Slednja pa določa s katerega »nadstropja gledamo na mesto«. Od te perspektive pa je odvisno koliko celote lahko zaobjamemo in koliko se zavedamo, da smo vpeti v širše okolje in tudi v večih dimenzijah.

V vsaki skupnosti je vedno nekdo nosilec ali idejni vodja. V skladu z zakonitostmi fraktalov, se stanje iz manjše skupnosti kot je družina, prenaša na vse večje skupnosti, posledično tudi na parlament. Enako je pri ljudeh, kar se Janezek nauči, to Janez zna. Posameznik na vodilno mesto ni prišel slučajno; njegov prihod in njegovo delovanje ter odzivanje vseh članov njegove skupnosti je rezultat ožje in širše kolektivne zavesti; poosebljal naj bi vse tisto, kar si »njegovi« ljudje želijo, kar potrebujejo. A te potrebe niso vedno zavestno hotene; namreč voditelj svoje ideje, zamisli ali programe uveljavlja na zavestni in podzavestni ravni. Lahko jih torej tudi vsili, ne glede na to, da se s z določenim načinom delovanja vsi niso strinjali. Vsi se zavedamo kako nekritično lahko prevzamemo programe, ki so polni sovraštva ali prezira, agresivnosti, večvrednosti ipd. Seveda pa negativne programe lažje prevzame tisti, ki ima v svoji podzavesti tudi sam analogne programe in jih s tem samo okrepi. Za primer lahko vzamemo odločitev takratne vlade v samostojni Sloveniji, da se pred več kot 25 leti določeni skupini ljudi odvzame pravico na osebni dokument, da se jih enostavno izbriše iz evidence. Takšna odločitev bi bila sporna tudi v večini tako imenovanih »banana republikah«. Taka odločitev niti ne rabi komentarja, sama za sebe pove vse. Največji problem je nastal že v času sprejemanja te odločitve, saj so bili tisti, ki so to na najvišji ravni podprli vsaj v podzavesti in svojih prepričanjih podobnega mnenja. Dovolim si razmišljati, da so nekateri bili proti, vendar so si s privolitvijo kupili svoj stolček. V realizaciji te odredbe ali zakona, povsem je nepomembno za to kar želim povedati, pa so sodelovali tudi uradniki, ki so imeli v svoji podzavesti podobne programe kot avtorji te odločitve ne glede na posledice in ne glede na to ali so si ti ljudje res zaslužili izbris, enostavno so to naredili.

Tudi zato sem prepričan in trdim, da  dobimo ravno takšnega voditelja ali voditelje, kot si ga/jih zaslužimo. V državi pa že po naravnem redu ne more uspešno delovati nihče, ki ne dobi podpore večine. Pri tem ni pomembno, ali je bila ta javno izrečena na volitvah ali v medijih ali pa smo bili preprosto pasivni in dopustili, da nas je pešcica politikov na najnižji ravni zavesti peljala žejne preko vode. Kajti pomembno je predvsem to kar mislimo, kakšna so naša prepričanja in stališča. Kakšna so naša stališča in prepričanja tako vidimo svet. Kako svet vidimo, tako se na njega odzivamo in kako se odzivamo, takšen svet si ustvarjamo. Saj na ta način sooblikujemo skupno biopolje na ravni države ali po Jungu kolektivno nezavedno.

Tako si tudi vedno izberemo voditelje, ki odražajo stanje naše skupne zavesti. V današnjem času hitrih sprememb ni dovolj ne škodovati, potrebno je biti aktivno koristen. Sam se vedno vprašam: »Kaj lahko dam sebi, družini, skupnosti in ne kaj lahko dobim«. Če si želimo drugačne, boljše, pa se moramo najprej spremeniti sami. Včasih se je sprememba zgodila s pomočjo revolucije, oboroženega upora, …, danes na volitvah; nemalokrat pa Narava sama poskrbi, da neustrezni voditelj prepusti mesto drugemu. A tudi ta je v določenem času in prostoru primeren.

Konec prvega dela

Marjan Ogorevc,
Bioterapevt

6 thoughts on “Volilna tekma

  1. Brez zamere, ob vsem spoštovanju, kaj ste povedali povprečnemu volilcu s toliko besedami … meni samo to, da se ne želite nikomur zameriti, ostalo pa bo že ….

  2. Kot je že Sokrat povedal imajo v demokraciji ogromno prednost demagogi (prodajalci bombončkov). Družba bi se morala tega zavedati in ustrezno dogovoriti za sita, preko katerih bi bil sploh mogoč vstop v politiko. Ustrezna starost in reference so gotovo temeljni pogoj. Manjka seveda še eno sito prej, ki je: ” Če ti je kdajkoli dokazana zloraba javne funkcije vključno z vsemi sodelavci, ki so to vedeli ali pa bi morali vedeti, se ti avtomatsko in za vedno zaprejo vrata v vsako obliko javnega delovanja (tu mislim na vse državnbe službe, vse firme na proračunu in seveda vsako javno nastopanje in opravljanje kakršnih koli funkcij v politiki.

  3. Vse se začne z začetkom. Država ob nastanku ni bila “resetirana”. Raja je dobila certifikate elite pa tovarne. Desnici je glavni cilj maščevanje, povrnitev nacionaliziranega premoženja in prevzem oblasti. Levici pa je glavni cilj ohraniti JU ZAKONE , ki jim zagotavljajo ohraniti nagrabljeno imetje zlasti pa privilegirana delovna mesta. Vse stranke potrebujejo člane in volivce samo do volitev , potem pa delajo po svoje. Bistvo tragedije je v tem, da jih potem volivci ne morejo več odstaviti cela štiri leta in se jih tudi ne more tožiti za zavržena dejanja ali zaradi nesposobnosti. Desnica trdi, da je samo komunizem totalitarni režim, ki je bil poguben za Slovence , pri tem pozablja na sveto inkvizicijo, ki ni bila nič boljša od Talibanov. Nekateri kandidati desnice na soočenjih trdijo, da so dobre ideje dobili od samega boga. Zakaj je poplava služb za stike z javnostjo; zato, ker povedo samo tisto kar jim je bilo povedano in o stvari čim manj vedo. Podobne profile se izbira tudi za parlament. Z ženskimi kvotami je isto. Bog je bil že pred Kristusom in Mohamedom in tudi verski spisi iz katerih ta prekopirala svoji zgodbi. Banke in skladi so samo piramidna igra, raja vsakih nekaj let tako izgubi vse prihranke. Izbrisani so zgolj pravna napaka, v resnici bi morali biti le na drugem seznami,to je ljudi ki nočejo Slovenskega državljanstva. Problem izbrisanih je poveza z prodajo vojaških stanovanj po smešno nizki ceni.

  4. politiki bi morali prejemati ZAJAMČENO PLAČO – tako nekaj 100 eurov na mesec, pa š kakšno kilometrino sem ter tja , pa kakšno klobaso za malco.

    … politična funkcija naj bi bila častna funkcija, potem bi takoj lahko prešteli na prste ene roke koliko bi bilo še interesentov.

    … do takrat pa, bodo taki delomrzneži nategovali naše butalce, ( tudi drugje ni nič boljše).

    … sicer pa ni vse v genih, nekaj je tudi v glavi. Pri nas pravijo, da riba smrdi pri glavi, to bo verjetno res prava prispodoba za politični svet. Samo ti si zamašijo nos in gremo dalje, dokler butalci prenašajo smrad je vse ok.
    lp

    ksenija

  5. Dobro jutro, spoštovani g. Ogorevc,
    odlično ste napisali stanje duha v naši lepi “dolini Šentflorjanski”
    Kako je mogel biti večinski slovenski narod tako ogoljufan od določenih akterjev, ki so čakali svojih pet minut, ko se bodo lahko oklicali za zmagovalce in s tem dobili možnost maščevanja.
    Kako bedno mi je to. A to bomo predajali našim otrokom in vnukom?
    Kdaj bo kdo od teh politikantov odgovarjal za ogromno škodo, ki jo povzroča celemu narodu?
    Sem upokojenka, ki sem uživala vse prednosti bivšega režima, kot delavka, uslužbenka, ko je bilo možno dobiti katerokoli izobrazbo, dostop do zdravstva brezplačno, počitnice omogočene prav vsem, kdor je pridno in pošteno delal, četudi čisto navaden delavec, si je lahko ustvaril hišo pa še kak vikend.
    Danes smo vsi ti pridni delavci ali izobraženci žrtve nekega ideološkega maščevanja, pa ne samo od ene strani, pač pa z strani vseh barv politikov, ki so uspeli ostati pri koritu in uničevati naše družbeno bogastvo in se prerivajo pri koritu takorekoč včasih vsi komunisti, danes pa vsi verni, zvesti RKC.
    To je neka tragedija človeštva in ne vem, če bomo kdaj dosegli večinsko tisto stanje zavesti, ko bodo ti samopašni voditelji naroda ugotovili, da ne potrebujejo več, kot je normalno.
    Zato se mi zastavlja samo eno vprašanje: Kako lahko narod voli že 30 let ene in iste politike, ki niso naredili drugega, kot vedno bolj revno državo, oz. vedno več je revnih ljudi???
    Vsi dosedanji politiki, ki odločajo o naših življenjih, bi morali že zdavnaj dobiti odpoved in pristati na borzi, enako kot tista delavka in delavec, ki je pristal na cesti, popolnoma nič po svoji krivdi, pač pa po krivdi prav teh vodij, ki so pripeljali narod v tole bedo.
    Poleg tega me boli tudi to, da so ljudje tako apatični, brez kančka empatije za vse okrog sebe, ki se še sramujejo iti na RK po pomoč kljub temu, da še delajo kot sužnji za novodobne, primitivne delodajalce, ki so mnogi od njih postali to , ne da bi kaj ustvarili, bili so pač ob pravem času na pravem mestu.

    Kot ženska, mati, babica povem vsem tem politikom, da si ljudje v Slo večinsko želimo le MIRU IN VIZIJE IN PERSPEKTIVE ZA NAŠE PRIHODNJE RODOVE. Ne mislim, pretiranega blagostanja, več skromnosti, ne več, kot potrebujemo, več prijaznosti do narave, živali in soljudi.

    Pa kam gre človeštvo? Ali je evolucija , predvsem zavesti, čisto zastala, obtičala nekje v črni luknji?
    Ob vsem tem pa lahko gledamo blišč elit, beda naroda pa se lahko zadovolji ob reality showih, reklamah, vsemogočih traparijah , ki nam jih vsiljujejo mediji, vse za dosego še večjega dobička posameznikov.

    Prav imate, če se primerjamo z nagonom živali, je to žalitev živali, ki nimajo tiste izprijenosti, kot je je sposoben “homo sapiens”, ki to žal ni.

    Ali ni bilo skozi vso zgodovino človeštva isto, podobno, da ima človek nekaj v sebi, da hoče biti nekaj več kot drugi, da brez težke vesti izkorišča, ponižuje, celo ubije sočloveka? Tega živali nepočnejo. Na to vprašanje ne najdem odgovora.

    Bom vesela vaše besede na tole moje razmišljanje.

    Še naprej vam želim uspeha, pa da s svojim delovanjem vplivate na dvig zavesti naroda.

    Srečno

  6. Pozdravljena Marjan in Lea. Rad bi odgovoril Lei, saj me je njeno pisanje k temu vzpodbudilo. Po moje gre človeštvo na globalni ravni, torej vseh 7-8 milijard dušic, v neko novo dobo, na prelomu katere se dogaja vse mogoče in tudi nemogoče. Človek kot posameznik je pač vrojen v polariziran svet izkušanja dobrega in tudi zla! To izkušnjo nam je Bog odsvetoval, a smo si jo dejansko sami izbrali. Ja, izkušanje zla si izbiramo sami! Drugi problem je nivo zavesti posameznika, ki je med Slovenci, pa tudi Nemci, Kitajci, Brazilci,… na stopnjah, ki odgovarjajo stanju v teh državah. Posledično je stanje recimo v Mariboru takšno, kot je stanje zavesti med ljudmi, ki tu živijo, pa tudi med recimo Japonci, ali Argentinci, saj smo vsi med seboj povezani na kolektivnem nezavednem, podobno kot Borgi v star Treku. Verjamem, da te razlage ni mogoče enostavno sprejeti, a če bi gledali Star Trek, in bi vedeli, da je danes teleportacija predmetov na molekularnem nivoju že stalna praksa, potem bi videli, kam ciljam. Menda je več kot polovico vseh serij Star Treka zapisal nek dr. fizike, ki se je v petdesetih in šestdesetih letih dolgočasil v nacionalnih laboratorijih za raziskavo atomske energije v Ameriški zvezni državi New Mexico. Kasneje so mu avtorstvo seveda ukradli, a to spet kaže na oni drugi pol, na neko potrebo po izkušanju zla, saj se vse kar kdorkoli naredi, kasneje vedno uravnoteži, zato se vsak, ki krši višje zakone vedno sooči s posledicami v obliki trpljenja. Po tej logiki barab ni koristno napadati in kritizirati, ampak do njih gojiti sočutje, saj bodo slej kot prej dobili po pi_ki, kot bi se reklo po domače. To, da živali niso sposobne takšnega zla, pa je tudi razložljivo, saj so na nižji ravni zavesti. Višje kot si, več zla lahko napraviš ali pa več dobrega, v tem svetu dvojnosti. Zato višja raven zavesti vedno nujno ne prinese več dobrega. To je podkrepil nek učitelj, ki je zapisal, da so eni pač rojeni iz zla in za zlo. Vendar pa na koncu časovnega traku vsi pridemo do “streznitve”. Do takrat pa smo pač v poziciji, kjer lahko izkušamo vse, kar je mogoče. To zadnje pa ne pomeni, da je mogoče vse, kot eni trdijo, a samo to, za kar je vsak posameznik sposoben v danem trenutku! To je neke vrste varovalka, ki nas ščiti pred lastno podzavestjo. Zato sem sam nadvse optimističen in vesel, saj smo, kot vse kaže, same svoje sreče kovači! 🙂

Dodaj odgovor za Igor Prekliči odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.