Pišem iz Splita. Dokončal sem novo knjigo z naslovom Nisem s tega planeta. Knjiga je v pripravi za tisk, jaz pa v regeneraciji po napornem raziskovanju in pisanju. V Splitu sem preživel 11 let svojega življenja in se tu dobro počutim, sploh ker lovim še zadnje tople sončne žarke, voda pa je še dovolj topla za kopanje.
Seveda nisem narejen za dolgo lenarjenje, me že srbijo prsti in pišem ta prispevek. V tem nemirnem in kaotičnem času, ko je človeška pamet, morala, etika na nek način na testu, ves čas razmišljam kje smo kot civilizacija zašli. Po drugi svetovni vojni ni bilo večjih vojn in smo že mislili, da se zgodovina vojn ne more več ponoviti. V zadnjem času pa smo priča velikim grožnjam, ki bi lahko prerasle v vojno večjih razsežnosti. Nenehno stremim k temu, da bi razumel družbene pojave in obnašanje ljudi, predvsem tistih, ki so tako v preteklosti, kot tudi v današnjem času izvajali grozljive zločine.
Ko sem raziskoval zgodovino za novo knjigo, me je osupnilo spoznanje, da so bila najstrašnejša dejanja v zgodovini človeštva zagrešena zaradi slepe poslušnosti raznim faraonom, firerjem, kraljem, verskim liderjem, ki so svoje sledilce vodili v grozljive zločine.
V času pisanja in raziskovanja za knjigo, sem preučeval knjige Stare zaveze in zapise, ki so jih različni avtorji prevedli iz sumerskih in akadskih glinenih ploščic. Še posebej se me je dotaknila knjiga vatikanskega prevajalca starih izvornih tekstov Maura Biglinija – Biblija ni sveta knjiga. Večji del teh zapisov govori o vojnah, ki so spremljale zgodovino.
Celo eden od obiskovalcev iz planeta Nibiru, ki so kolonizirali naš planet Jahve, ki so ga abrahamske religije vzele za religijskega boga, je bil vojaški poveljnik, ki je ubijal tako nasprotnike, kot tudi svoje ljudi zaradi neposlušnosti. Da bi obvladoval svoje pleme, je celo napisal deset božjih zapovedi, ki jih je preko Mojzesa posredoval ljudem. Pozneje pa so jih teologi sprejeli za potrebe nove monoteistične religije.
Od svojih vojakov je zahteval popolno poslušnost in sodelovanje pri ubijanju ljudi in živali. Ko so z Izraelskim ljudstvom, vsaj tako je zapisano, po prihodu v obljubljeno deželo Kanaan (sedanja Sirija, Jordanija, Izrael) pobili vse prebivalstvo, celo živali, da ne bi nič ostalo od teh ljudi. Iz teh starih zapisov lahko vidimo, da smo se ljudje že od samih začetkov civilizacije obnašali slabše od živali. Živali redko ubijajo svojo vrsto. Sploh pa to ne bi pričakoval od Jahveja, ki so ga sprejeli za religijskega boga.
V času raziskav za novo knjigo, mi je v roke »naključno« prišla dragocena knjiga hrvaške znanstvenice Natalije Princi-Duhović »Osmi greh – poslušnost« avtorica provokativno in strastno dokazuje izvirno in drzno predpostavko poslušnosti kot greha, na katerega pristajamo s tem, da se odrečemo svojim moralnim načelom.
Navajanje znanih primerov iz zgodovine, ki so stoletja oblikovale kolektivno zavest ter šokantne medicinske poskuse med drugo svetovno vojno in psihološke poskuse po drugi svetovni vojni v Ameriki, nam avtorica zelo nazorno približa vse grozote slepe poslušnosti znanstvenikov, zdravnikov, psihiatrov in njihove posledice. Po drugi strani opozarja na usode in sporočila ljudi, ki so s svojimi primeri osvetlili razvojno pot človeštva, opozarja, kako ključnega pomena je individualna odgovornost za dobro posameznika in skupnosti. Vedoželjnim in bolj zahtevnim bralcem priporočam branje te knjige.
Presenetilo me je, da avtorica definira poslušnost ali ubogljivost kot osmi smrtni greh. V resnici je slepa poslušnost kot pojav sam za sebe najbolj grozljiva od vseh sedmih smrtnih grehov. Dante pravi, da ubogljivi in poslušni ne spadajo ne v pekel, ne v nebesa. Dante pravi, da ne pridejo ubogljivci v pekel, ker bi tudi najhujši zločinec v peklu imel razlog, da je nad njim vzvišen. Muslimani imajo rek, da so slabi ljudje tisti, ki se odločajo za slabo delovanje. Neprimerno bolj slabi pa so tisti, ki se ne odločajo, ampak čakajo, da se nekdo za njih in v imenu njih odloča.
V različnih raziskavah so dokazali, da takrat, ko posameznik vstopi v katerokoli organizacijo, ki deluje po hierarhiji, spremeni svoje obnašanje. Od poznih šestdesetih (po sojenju nacističnim zločincem v Nürnbergu in Eichmannovem sojenju v Jeruzalemu) vedenjska psihologija pozna angleški izraz AGENTIC STATE, v katerem se opisuje tako imenovano AGENT (POSREDNIK) stanje zavesti. Ko ljudje prevzamejo tako imenovano agentno (preneseno) stanje zavesti, hitro pozabijo svoje moralne meje in nimajo več svojega stališča kaj je dobro in kaj slabo. O tem razmišlja leader, predsednik, znanstvenik, kralj, nadrejeni, komandant v vojski ali policiji, oni pa so samo poslušni.
Obstajajo študije, ki nam pokažejo, kako nevarna je ubogljivost. Eden najbolj znanih poskusov je “Milgramov eksperiment”, ki so ga uprizorili na prestižni ameriški univerzi Yale. Stanley Milgram, profesor socialne psihologije, se je po koncu sojenja Eichmannu v Jeruzalemu, ki je na sojenju večkrat ponovil “nisem kriv, samo izvrševal sem ukaze nadrejenih, vse je bilo zakonito, bil sem samo sprevodnik na vlaku. Ko pa so stvari ušle iz rok, kaj bi lahko storil?”
Milgram se je odločil za podoben poskus na svoji univerzi. Koncept je bil zelo preprost. V lokalnem časopisu je objavil vabilo prostovoljcem, ki so želeli sodelovati v študiji, katere uradni cilj je preizkusiti hipotezo “kako kazen vpliva na učenje in spomin”. Neuradno pa so imeli še druge, skrite cilje. Registrirani udeleženci so bili pripeljani v prostore prestižne univerze, kjer jim je znanstvenik oblečen v sivo haljo pojasnil, da bo sodeloval v znanstvenem eksperimentu, da bi dokazal ali kaznovanje študentov vpliva na spomin.
Eden udeleženec bo učitelj, drugi pa študent. Študentu bodo postavljali vprašanja in za vsak napačen odgovor bi ga morali kaznovati z elektrošoki, katerih intenzivnost se je povečala iz povsem blage do smrtno nevarne. Kazen je potekala pod pokroviteljstvom uveljavljenega profesorja v sivi halji (avtoritativna figura). Mislili so (napačno) da ne bo niti 2 – 3 % ljudi, ki bi lahko kaznovali druge ljudi z elektrošokom samo zato, ker jim je to ukazal profesor.
Takšnih poskusov je bilo narejenih veliko, naj omenim samo še eno. V veliki bolnici, se po telefonu predstavi zdravnik, ki ga sestre niso poznale in sestri naroči, da da pacientu nevarno zdravilo v dvojnem odmerku. Pisno pa, da bo uredil, ko pride na oddelek. Od 22-ih sester so jih 21 zaustavili, ko so zaradi slepe poslušnosti hotele izvršiti ukaz zdravnika.
Rezultati Milgramovega in ostalih eksperimentov na ljudeh so pokazali, da je vsaj 65 % ljudi sposobnih izvršiti vse, kar je ukazala avtoritativna in nadrejena oseba. Ta šokantni odstotek absolutne poslušnosti se je, žal, izkazal za samo spodnjo črto v vseh naslednjih poskusih na temo naše poslušnosti. Za 65 % ljudi je pomembno le to, da ukaz prihaja iz ust ali peresa osebe, ki predstavlja avtoriteto, pri tem ne bodo dvomili v to ali so ravnali prav.
Kot sem že omenil sojenja Eichmannu in tudi ostalim nacističnim vodjam, ki nam zelo nazorno prikažejo skrajnosti, ki se zgodijo kot posledica kaj lahko stori poslušnost, ki se je v zgodila med in po 2. svetovni vojni.
Potem imamo iz zadnje vojne, ko se je razpadla Jugoslavija primer poboja več kot 7000 moških v Srebrenici. Ni nobene pametne razlage, zakaj so bili izvrševalci poslušni in dneve in dneve pobijali ljudi, za katere so vedeli, da niso nič krivi. Vendar pa tudi danes elite v Krajini poslušno sledijo politiki vodstva, ki zanika genocid.
Naj omenim še naš primer slepe poslušnosti po osamosvojitvi. Takratna politična elita je slepo sledila vodji, ki se je odločil, da bo kaznoval tiste, ki so z juga bivše države, ki niso imeli državljanstva. Seveda osebno mislim, da je tu šlo kot pri nacistih, tudi v našem primeru za evgeniko. Evgenika je način, kako izboljšati nacijo. Daljša razlaga evgenike zahteva poseben članek.
Nacisti so to naredili s poboji vseh, ki so kvarili čistost nemške rase. Pri nas so se odločili tiste, ki kvarijo čistost Slovencev, preprosto izbrisati. Tiste brez državljanstva iz evropskih držav pa so pustili na miru, ker naj bi ne kvarili Slovencev. Meni je tu dalo misliti, saj je jasno, da en človek, tudi če je sociopat, ki nima vesti in je hkrati tudi psihopat, ki ne razume posledic svojih dejanj, se s tem še ne bi nič zgodilo. Za realizacijo so potrebovali poslušne, ki so slepo, brez vesti in razmišljanja sledili ukazu in odpisanim, ko so ti prišli na kakšen urad, kjer so morali pokazati dokument o začasnem bivanju, so jim tega enostavno prerezali.
Podobno smo imeli situacijo v času covida-19, ko so elite, ki so sledile vladi, kljub temu, da so bili vladini odloki neustavni, nestrokovni in skregani z zdravo človeško logiko, slepo izvrševali njihove ukaze na očeh večjega dela državljanov. To je veljalo tudi za policijo, v katero smo pri nas vedno imeli zaupanje, slepo je poslušala butaste in omejevalne ukrepe. Do tako skrajnih primerov, kot je na primer znani sendvič, ki je bil pojeden na stopnicah in je tisti, ki ga je pojedel dobil kazen 400 eur.
Lahko se upravičeno vprašamo kako daleč so bili vsi ti poslušni iti pri sledenju vlade, če ne bi imeli volitev. Zanimivo je, da država ali sistem pogosto stojita za problemom poslušnosti. Ni pravilo, da mora za kolektivno norost poslušnosti stati neka večja sila, ki bo množicam »odobrila« zlo. Dovolj so že manjše skupine ljudi, ki ustvarijo svoja pravila, ki jih bodo poslušni sledili.
Za problemom poslušnosti stoji le naša velika neodločnost in nevednost ter nizka raven zavedanja. Če pustimo sedaj daljno zgodovino, že v naši polpreteklosti vidimo, da je naš šolski sistem narejen tako, da se ljudi vzgaja v poslušne in koristne prebivalce. Lahko si postavimo vprašanje, kako izobraževalni sistem sodeluje pri indoktrinacijah množic ali otrok in od kod prihaja takšno izobraževanje?
Današnji šolski sitem v osnovnih šolah temelji na totalitarnem Pruskem sistemu, ki so ga prakticirali v 19. stoletju. Pod krinko šolanja za vse otroke in plemenitim ciljem usposabljanja otrok za branje, pisanje in matematike, se je skrival manj plemenit cilj pruske elite in vladarjev – ustvarjanje predpogojev za prostovoljno poslušnost že od zgodnjega otroštva, državni nadzor zavesti in ustvarjanje zadostnega števila delavcev, vojakov in izbranih intelektualcev.
Ker je šolanje obvezno za vse, se bo od začetka ustvarila enotna masa poslušnih ljudi, s kateri bodo lahko z lahkoto upravljali, ker je njihovo vedenje predvidljivo. Sprašujem se zakaj nismo namesto pruskega modela iz 19. stoletja ustvarili svoj model šolanja.
Edina razlaga, ki jo imam je, da ta pruski model ustreza krščanskim vrednotam, ki so globoko zakoreninjene v nas. Po teh veliko ljudi poslušnost in pridnost sprejema kot vrednoto. Saj poznate rek, ko se oče hvali s svojim otrokom: »Poglejte ga, v šoli je priden, doma pa poslušen«.
Po moje lahko umsko zelo omejen človek s pridnostjo in poslušnostjo pride do akademske izobrazbe in zasede vidnejše mesto v družbi. To pa je katastrofa. Poznamo tudi rek, ki se je uveljavil v krščanskih družbah, da je žena dolžna izvršiti zakonske dolžnosti. Po domače mora vedno, ko to možu pade na pamet razširiti noge, saj kaj več od tega nima.
Po nekaterih virih, ki so mi bili na voljo kažejo, da je približno eden od 25 ljudi sociopat, torej nima vesti in je za svojo korist pripravljen poslušati in narediti vse. Takšne ljudi se zlahka izkoristi za karkoli. Kolikor vem, pri nas nismo seznanjeni z nevarnostmi zaradi poslušnosti. Rabili bi razprave o tej temi, ki je bistvena za naš obstoj in preživetje družbe, ker je zgodovina pokazala, da smo sami sebi najhujši sovražnik.
O nevarnostih poslušnosti se ne govori niti najmanj. Tega pojava se niti ne zavedamo, kaj šele da bi odprli resno razpravo o tem. Knjiga avtorice Natalije Princi-Duhović, Osmi greh – Poslušnost, bi morala biti predstavljena v višjih razredih osnovnih šol, vsekakor pa bi bila obvezna v srednjih šolah.
Vprašanje je, kaj sploh lahko naredimo, da se znebimo podzavestnega programa, ki nas v situacijah avtomatsko postavi v vlogo podrejanja in poslušnosti. Ta program imamo še iz predsumerskih časov, ko so nas Nibirijci, ki so z genskim inženiringom ustvarili homo sapiense, programirali, da smo sužnji in poslušni.
Elite pa so programirane, da so nekaj več, da so bogom dani in imajo naravno pravico vladati in zasužnjiti ljudi. Še je sveža smrt angleške kraljice. Upam, da bo imela vsaj tam preko malo miru, saj jo v naslednjem življenju čaka zahtevna karma.
Če sem malo ciničen, si tudi pri nas še niso od predsednika navzdol vsi obrisali solz. V sprenevedanju so jo opisali kot čudovito in da je veliko naredila za ljudi. Ja za Angleže res, saj je ta monarhija stoletja uničevala kulture po svetu in ropala. Kraljica pa je še v času svojega vladanja podpirala apartheid v Južni Afriki. Naprej ni smiselno naštevati. Ta ropanja pa so podlaga za neskončno bogastvo angleške monarhije.
Čakam, da bo končno nekdo rekel, da je cesar gol. Pri nas je edino pokojni predsednik Drnovšek nekoč izjavil, da evropske subvencije za krave najbolj koristijo angleški kraljici, ki je lastnica največjega števila krav v Evropi. Zaradi slepe poslušnosti nima nihče od naših veljakov jajca, da bi si upal spregovoriti.
O elitah, vladarjih, bogovih… obširno pišem v knjigi, ki bo kmalu ugledala luč sveta, v njej podajam tudi konkreten proces kako se navadni ljudje lahko znebimo suženjskega programa. Do takrat pa naj vsak pri sebi razmisli o poslušnosti in o tem ali še želi biti poslušen.
Marjan Ogorevc, bioterapevt