Kot otrok sem veliko časa preživel v gozdu; pod okriljem mogočnih dreves sem se počutil varnega. V potoku sem lovil postrvi kar na roko, pasel sem sosedove krave. Narava me je vznemirjala, v svoji samoti sem se počutil varnega. V šolski knjižnici sem si sposojal knjige in z njihovo pomočjo vstopal v drugačne svetove, takrat kmečkemu fantu nedosegljive. Oddaljeni kraji so me privlačili zaradi meni nepoznanega življenja, ki naj bi tam pulziralo drugače kot pri nas – enako mistični so se mi zdeli tisti na Zemlji in oni v neznanem stvarstvu. Domišljiji sem dajal prosto pot. Danes vem, kako je ta pomembna in kako ustvari resničen svet, četudi v snovnem svetu nematerializirana.
Kot mlad fant sem zbolel za revmatično vročico. Šele ko sem se začel posvečati zdravilstvu, sem spoznal, kako me je konvencionalno medicinsko zdravljenje oviralo – tako zaradi prepovedi aktivnega gibanja, ki bi mi omogočilo hitrejše ozdravljenje, kot alopatskega zdravljenja, ki se pogosto izkaže za dvorezen meč. Ko sem se temu uprl, sem z redno telesno aktivnostjo, predvsem tudi s treningom borilne veščine nadoknadil motorični razvoj in začel uživati tudi v svojem telesu.
Odločil sem se za vojaški poklic. Od takrat je bilo moje življenje nenehno urjenje in organizirano do slednje minute, obenem pa omejevanje v spontanosti osebnega razvoja. Počutil sem se, kot da bivam v ozkem predoru. Vsak del življenja pa vodi v naslednjega, ko nadgradimo izkušnje. Po končani Pomorski srednji vojaški šoli v Puli sem se zaposlil na vojaški podmornici v Splitu; neskončne ure pod morsko gladino, osamljenost in ločenost od žene in otrok, disciplina, podrejanje avtoriteti …, vse to so bile težke preizkušnje, ki pa so me krepile telesno in duševno, obenem pa v meni dvigovale zdravo upornost proti sistemu.
Ko smo se pred tridesetimi leti z družino preselili v Brežice, sem čutil breme svojega za tiste čase samovoljnega odhoda iz vojaške službe, posledica tega pa je bila tudi močna skrb, kako preživeti družino. Opravljal sem različne službe, hkrati pa dokončal študij poslovne smeri na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Vstopil sem v Slovensko vojsko in užival v delu tudi zaradi svojih izkušenj, ki so bile takrat še kako dobrodošle. Končal sem šolo za častnike.
Še v času službovanja na podmornici sem tekmoval v atletiki in vojaškem mnogoboju, kar vse so bile tudi dobre izkušnje, ko sem kasneje obiskoval šolo za atletske trenerje. V brežiškem atletskem klubu sem nato delal kot trener za atletske mete, pri tem pa sledil načinu treniranja velikega šampiona metalca kladiva Bondarchuka. Začel sem delati kot nacionalni trener za atletske mete. Vse to delo mi je doprineslo k znanju o anatomiji, fiziologiji in psihologiji človeka. Treniral sem metalca kladiva Vladimira Keva, bodočega trenerja svetovnega prvaka in olimpijskega zmagovalca Primoža Kozmusa (v sezoni 2011/2012 sem treniral tudi Primoža Kozmusa, ki sem ga spremljal tudi kot bioterapevt na OI v Pekingu leta 2008).
Trenersko delo je bilo svojevrstna predpriprava na bioterapijo in druge zdravilske metode, kot so radiestezija, reiki, manualne terapije … Začel sem proučevati biorgonomijo in se učil zdravljenja s karmično diagnostiko. O karmični diagnostiki preberite tukaj
Po letu 1992 me je vedno bolj začelo zanimati področje duhovnosti in osebnostne rasti; ključni dogodek je bila moja izčrpanost in obisk bioenergetika, ki mi je pomagal prebroditi zdravstvene težave. Vadil sem jogo, pričel redno meditirati in prebirati knjige na temo osebnostne rasti in samozdravljenja. Vse pogosteje sem vstopal v spremenjena stanja zavesti, kar se je dogajalo spontano, ali pa sem jih izzval. Spoznaval se metode alternativnega zdravljenja, tudi reiki (učiteljska stopnja in 5 let poučevanja), kar me je usmerilo v povsem drugačen način življenja in dojemanja lastnega obstoja in stvarstva. Zavedel sem se, da sem sposoben pomagati ljudem v bolezni in v stiski.
S hčerko Tino sva ustanovila Center za boljšo kakovost življenja MAAT, pozneje pa sem odprl Center za razvoj alternativnih metod zdravljenja ENOST in ustanovil šolo za bioterapevte po metodi integralne biorgonomije. Po osmih letih delovanja je njeno vodenje prevzel Tadej Pretner in jo preimenoval v Šolo za bioterapevte. V Sloveniji, na Hrvaškem in Poljskem sem vodil delavnice karmične diagnostike, na Poljskem pa tudi seminarje za bioterapevte.
Mnogo let sem intenzivno opravljal individualne terapije, a izčrpanost in spoznanje, da mnogi želijo le hitro pomoč, sami pa niso pripravljeni narediti odločilnih korakov k svoji ozdravitvi, sta me pripeljala do odločitve, da to delo omejim. Da pa bi pomagal več ljudem, sem sklenil svoja spoznanja opisati v knjigah in časopisnih kolumnah ter na predavanjih. Moje knjige so prevedene v poljščino, hrvaščino, srbščino, italijanščino, nemščino in angleščino. Več si preberite tukaj
Sem kolumnist Delove priloge Polet, revije Polet Fit, magazina Svjetlost in Večerove izdaje 7 dni. Sodelujem s Potovalno agencijo Samsara: vodim potovanja skupin na različne puščavske destinacije. Delo je skupinsko in individualno: posvečamo se umirjanju, razreševanju travm in vzrokom za zdravstvene težave ter težavam v odnosih. Več si preberite tukaj
Marjan Ogorevc